domov

   domov  

   natisni  

   zemljevid strani  

   e-pošta  

   kolofon
Tradicija
Tradicija

MESNINE DEŽELE KRANJSKE SKOZI 120 LET

Davnega leta 1881 je bila na Masorikovi ulici v Ljubljani odprta za tiste čase najsodobnejša klavnica. Njeni ostanki tam stojijo še danes. Viri trdijo, da si je kmalu po otvoritvi klavnico ogledala posebna komisija iz Maroka, kjer je čez štiri leta stala klavnica, ki je bila na las podobna ljubljanski. Z otvoritvijo nove klavnice v Ljubljani je bilo strogo prepovedano domače klanje živali, v klavnici pa je bil uveden sistematični nadzor nad higieno in zdravstveno kontrolo mesa.

Z razvojem mesta in s povečanjem števila prebivalstva se je povečala tudi potrošnja mesa. Po 40 letih se je tako ljublajnska mestna uprava odločila, da prenovi obstoječo klavnico in zgradi nove hladilnice. Prenovljena klavnica je začela obratovati 12. maja 1927, 4 leta pozneje pa še hladilnice. Kot navajajo viri, je klavnica učinkovito izpolnjevala svoje naloge in zaživela tako s tehničnega kot tudi finančnem vidika.

Razvidno je, da se je iz klavnice, ki je bila prvotno zasnovana le kot javna sanitarna institucija, namenjena varstvu konzumentov, razvilo važno občinsko podjetje, ki je mestu prinašalo velike dohodke.

Z omenjeno prenovo se je mestna industrija v Ljubljani zelo razvila. Pokrite so bile vse krajevne potrebe po svežem mesu, presežke so izvažali. Predelovalci so začeli tekmovati s priznanimi starimi mesnimi industrijami. V izložbah trgovin in mesnic so se znani kranjski klobasi pridružili najrazličnejši mesni izdelki.

Druga svetovna vojna je začasno ustavila razcvet klavnice.

Po vojni pa se je začela spreminjati v močno trgovsko podjetje, ki so mu bili priključeni vsi večji nacionalni obrati. Bila je največje tovrstno podjetje v Sloveniji. V Ljubljani je držala monopol nad trgovino z živino, mesom in mesnimi izdelki. Vendar je usmeritev v trgovino kot najbolj donosno dejavnost (dobiček se je preusmerjal v državni proračun) izredno negativno vplivalo na klavniško dejavnost, kajti v zelo kratkem času se je njeno zapostavljanje odrazilo v skrajno nehigienskih in slabih sanitarnih razmerah, ki so vladale v obratu.

V letu 1953 je prišlo do prve delitve in prve spremembe, ko je na območju klavnice začel delovati prvi in najmodernejši obrat za predelavo mesa v Ljubljani. Predstavljal je temelj, na katerem se je kasneje razvila Tovarna mesnih izdelkov.

Na območju nekdanje mesne klavnice med Poljansko cesto, Roško ulico in Grubarjevim kanalom so se v sklopu komunalnega podjetja sadje zelenjava –Trgohlad razvili trije obrati specializirane obrti: klavnica, hladilnica in tovarna mesnih izdelkov. Kot komunalno podjetje je poslovalo do leta 1966, ko se je priključilo trgovskemu podjetju Mercator.

V okviru podjetja Mercator se je razdelilo v tri Mercatorjeve organizacijske enote:
  • Sadje zelenjava

  • Tovarna mesnih izdelkov

  • Hladilnica Ljubljana
  •  

    Tovarna mesnih izdelkov je poslovala do leta 1979, ko se je preimenovala v Mestno industrijo Ljubljana, leta 1995 pa v Mesnine dežele Kranjske.

    120 let se je podjetje prilagajalo gospodarskim in družbenim razmeram, ki so jih krojili K&K monarhija, kraljevina Jugoslavija, SZRS in nenazadnje RS.  Kako in v kolikšni meri je ljubljanska klavniško-predelovalna dejavnost na Mesarski ulici lahko sledila silovitemu razvoju tehnične opreme, tehnologije, veterinarske stroke, zahtevam javnosti po humanem odnosu do živali in predvsem zahtevam trga, je bilo v veliki meri odvisno od državne regulative. Ta je v relativno dolgem povojnem obdobju z administrativnimi posegi bodisi na področje primarne proizvodnje bodisi trgovine z živili izrazito vplivala na akumulativnost mesno predelovalne industrije. Morda je bila v tem pogledu Tovarna mesnih izdelkov - Mesna industrija Ljubljana zaradi članstva v Mercatorju v primerjavi z drugimi podjetji v tej dejavnosti v nekoliko  boljšem položaju, saj je v medsebojnih poslovenih odnosih v okviru podjetja Mercator veljalo načelo solidarnosti.

    Leta 1985 se je tedanjemu pretežno trgovskemu Mercatorju priključila veriga Živilsko-predelovalnih podjetij, kmetijskih podjetij in zadrug. Znotraj Mercatorja so tedaj delovale tri tovarne mesnih izdelkov in več manjših klavnic z razvejano maloprodajno mrežo. Po letu 1991 so se gospodarske razmere povsem spremenile, v Mercatorju so se začeli postopki privatizacije, zaostrili so se konkurenčni pogoji, čemur je sledila racionalizacija organiziranosti mesnopredelovalne dejavnosti podjetja.

    Prva faza reorganizacije je bila opravljena 1995 kot združitev Mesne industrije Ljubljana in Meso izdelki Škofje Loke. Nastalo je podjetje Mesnine dežele kranjske. V naslednji fazi je Mercator prevzel Kraljeve mesnine pod streho Mesnine dežele kranjske in sočasno združil še Mercator Agrokombinat Krško in Mercator kmetijsko gospodarstvo Kočevje. V tej organizaciji je družba delovala do leta 2003, ko je Mesnine dežele kranjske prevzela družba Kras.

    Danes je to samostojna družba v lasti Kras d.d., katere dejavnost je proizvodnja ter prodaja mesa in mesnih izdelkov, ki se prodajajo pod blagovno znamko Krpanove dobrote.


    zaposlujemo
    zaposlujemo sklop delo

    Smo družba, ki je z nenehnim vlaganjem v tehnologijo, razvoj in posodobitev proizvodnje, postala največja mesnopredelovalna industrija v Sloveniji. K sodelovanju vabimo vse, ki se želijo pridružiti uspešnemu kolektivu in s svojim znanjem ter delom prispevati k realizaciji zastavljenih ciljev.

    ogled prostih delovnih mest...

    novice
    Nagrajenci MDK-jev KRPAN NAGRAJUJE

    Nagradna igra MDK-jev KRPAN NAGRAJUJE od 8.10. do 8.11. 2015





    si.Brand *****